Dinara je gora na meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Njen najvišji vrh je Troglav (1913 m), ki se nahaja v BiH, v tej objavi pa opisujem vzpon na najvišji hrvaški vrh, Sinjal, ki meri 1831 m.
Na Sinjal vodi več planinski poti, sam sem osvojil vrh po planinski poti septembra 2022 iz smeri vasi Glavaš (krožna pot s postanki skupno 7 ur, 17 km, 1400 m višincev).
Ob zbiranju informacij o samem vzponu pa sem naletel na zavarovano plezalno pot - ferata Dinaridi, vzpon po tej smeri je bil načrtovan na pomlad 2023, ko skopni sneg. Spomladi ni tako vroče, modrasi se še prebujajo, nevarnost neviht je minimalna, vodni izviri so bogati (vodnjak pri zavetišču Drago Grubać ter izvir na 1000 m iz smeri vasi Glavaš).
Za bazni tabor (prenočišče) sem izbral mesto Knin, ki ponuja kar nekaj primernih nastanitev (ponudba preko bookinga, priporočam apartma Noel v samem središču mesta ali apartmane Slatki snovi).
Iz Knina do izhodišča za vzpon po ferati (parkirišče Suhopolje na višini 480 m) je približno 22km vožnje v smeri naselja Kijevo, v zadnjem delu, ko zavijemo z glavne ceste, je ožja asfaltirana cesta.
(izhodišče z oznakami, kjer lahko parkiramo vozilo)
Od tu naprej vodi kolovozna cesta, ki je v zadnjem delu precej kamnita, do prvega bivaka Bili Cvitak je možen dostop z vozilom, vendar le s terenskim.
Sledi ogrevanje v razdalji 3.4 km po že omenjenem kolovozu, ko dosežemo bivak Bili Cvitak na višini 782 m. Za pot do bivaka sem potreboval 50 minut.
(bivak Bili Cvitak, 782m)
Pot naprej je zgledno označena s smerokazi, tablami, prava smer jasna sama po sebi, naravnost proti mogočnim skalam Dinare. Glede same opreme posebej ne bi našteval, samovarovalni komplet, čelada in primerna obutev (spet ne pretežka), sam se nagibam vedno k filozofiji "lahek in hiter", v tem primeru lahek tanjši nahrbtnik (10 l) in za ta letni čas liter tekočine, ki zadostuje do konca ferate, kjer se ob bivaku Drago Grubać nahaja vodnjak. Za sestop tudi nisem vlačil s seboj pohodnih palic, da me ne bi ovirale pri plezanju, pa tudi pot, ki sem jo izbral za sestop (v smeri Glavaša) ni zahtevna.
Od bivaka Bili Cvitak nato nadaljujemo po označeni dostopni poti približno 820 m do samega vznožja gore (še približno 30 minut hoje), kjer se začne Super ferata Dinaridi (izhodiščna višina 956 m).
(začetek super ferata Dinaridi)
Od parkirišča do samega začetka ferate je približno 1 ura 20 minut hoje, dodobra smo že ogreti, saj premagamo že 500 m višinske razlike. Pred vstopom v ferato so opozorilne table ter telefonska številka, kamor javimo vzpon (poslal sem SMS). Pogrešal sem info tablo o sami ferati, o njenem poteku, izhodih s ferate, dolžini, zahtevnosti in morebitnih drugih posebnostih. Vendar ferata še ni povsem zaključena, še vedno se izvajajo vzdrževalna dela (opazil sem barvanje klinov v zgornjem delu). Vse pohvale avtorjem za trud in idejo.
Ferata je sestavljena iz dveh delov, prvi del se imenuje "9 tornjeva", drugi "Vijetar s Dinare".
Prvi del ferate je dolg 382 m (OSM zemljevidi) in poteka po atraktivni poti, vmes je tudi lestev. Ferata zahteva dobro fizično in psihično pripravljenost, a ni prezahtevna in je za rekreativnega pohodnika-plezalca pravo doživetje (zaradi same dolžine, lepih razgledov, narave).
Po 382 m premagamo višinsko razliko dobrih 300 m in dosežemo bivak Dinaridi (na višini 1260 m), postavljen na polici, ki ponudi izjemne razglede. Za prvi del sem potreboval 1 uro in 15 minut ,vključno s počitki, ki so služili predvsem za slikanje in občudovanje narave.
(bivak Dinaridi, 1260 m)
Na tej točki je možen sestop s ferate v smeri bivaka Bili Cvitak, ki je označen s tablo (predvidena 1 ura za sestop). V bivaku je vpisna knjiga, na tej točki ni vode, je zgolj zatočišče v primeru slabega vremena.
Za bivakom Dinaridi je vstop v drugi del ferate "Vijetar s Dinare", ki vodi do naslednjega bivaka-zatočišča Drago Grubać na višini 1646 m. Drugi del ferate je dolg približno 800 m, premagamo pa višinsko razliko približno 350 m. Po sami zahtevnosti ne odstopa bistveno od prvega dela, na določenih delih je potrebna tudi "moč v rokah", kakšen dodaten klin ne bi škodil, sicer pa je ferata speljana zgledno in daje dober občutek varnosti.
Za drugi del ferate sem vključno s postanki potreboval 2 uri in 20 minut (drugi del sem tudi v celoti posnel s kamero, povezava do youtube spodaj), nikamor se mi ni mudilo.
(konec ferate, ko dosežemo bivak Drago Grubać)
Konec ferate je malo pod bivakom Drago Grubać, kjer se nahaja vodnjak z vodo, da lahko obnovimo zaloge. Sam vrh Sinjal je od bivaka še približno uro hoje (planinska označena pot), tokrat se za vzpon na vrh nisem odločil, delno tudi zaradi snega, delno zaradi tega, ker sem ga osvojil že septembra.
Za sestop in vrnitev na parkirišče Suhopolje sem izbral daljšo pot v smeri vasi Glavaš, kjer so tudi ostanki trdnjave. Približno 10,3 km sestopa, kar je trajalo s počitki 3 ure.
(sestop iz smeri vasi Glavaš)
Sestop s ferate je od bivaka Drago Grubać mogoč tudi po dveh krajših poteh v smeri začetnega bivaka Bili Cvitak. Prva pot vodi čez kuloar mimo vrha Samograd (ta je SZ od bivaka Drago Grubać), druga pa poteka jugovzhodno od bivaka Drago Grubać, v smeri Glavaša, kjer se po 1.6 km odcepi od planinske poti za Glavaš ter nadaljuje s strmim spustom proti bivaku Bili Cvitak. Ta druga je označena na razpotju s tablo (ki je bil obrnjena v napačno smer). Vse poti in ferata so vrisane v OSM zemljevidih, tako da si potek lahko pogledate tudi tam.
Jaz sem se raje odločil za najdaljšo varianto, ki je najmanj zahtevna. Na poti proti Glavašu je na 1000 m izvir vode, kjer lahko obnovimo zaloge. V septembru je bilo vode po kapljah, sedaj je bila v izobilju.
Celotna pot, ki sem jo prehodil, meri dobrih 16 km. Kot rečeno, zahteva dobro fizično in psihično pripravljenost, sama ferata pa ima na internetu ocene med B/C/D.
(skupna prehojena pot in višinski profil)
V priponki se nahajajo POI točke (tudi druge okoliške znamenitosti), OSM zemljevidi imajo ferato vrisano. Lahko pa kupite tudi "papir", ki je sigurna varianta.
***
(youtube posnetek drugega dela ferate)
Ni komentarjev:
Objavite komentar